Mentalno zdravje, digitalne odvisnosti in marihuana (Matija Klasinc, dr. med.) - AIDEA Podkast #7

2019 ж. 25 Мау.
15 734 Рет қаралды

Če še niste naročeni na kanal, kliknite gumb NAROČI SE in nato še ikono zvončka. Tako boste obveščeni o novih epizodah, ki izhajajo 2x na mesec. 🙂
========================================­=====
V tokratni epizodi z Matijo Klasincem, dr. med. specializantom otroške in mladostniške psihiatrije, govoriva o novodobnih izzivih za naše in predvsem mentalno zdravje mladostnikov.
Dotakneva se trenutnega stanja depresivnih, anksioznih in shizofrenih stanj med mladostniki, težav, ki jih povzročajo družbena omrežja, računalniške igrice ter uživanje marihuane.
========================================­=====
Matija Klasinc, dr. med. specializant otroške in mladostniške psihiatrije, ki ga zanimajo internetne odvisnosti in intenzivna psihiatrija.
Poleg medicine se profesionalno ukvarja s tehnologijo, ter manj profesionalno z glasbo in gledališčem.
========================================­=====
AIDEA Podkast
P̶o̶g̶o̶v̶o̶r̶i̶ o̶ z̶a̶v̶e̶s̶t̶i̶, v̶e̶s̶o̶l̶j̶u̶, d̶r̶o̶g̶a̶h̶, n̶a̶š̶i̶ k̶u̶l̶t̶u̶r̶i̶, t̶e̶h̶n̶o̶l̶o̶g̶i̶j̶i̶ i̶n̶ p̶r̶i̶h̶o̶d̶n̶o̶s̶t̶i̶ č̶l̶o̶v̶e̶š̶t̶v̶a̶ …
Pogovori o idejah. Vodi Klemen Selakovič
Spletna stran: aidea.si
========================================­=====
► Naroči se na kanal: bit.ly/2URT8u0
========================================­=====
Poslušaj audio na:
Apple Podcasts: apple.co/2UvG7oQ
Google Podcasts: bit.ly/2CY0b9r
Spotify: spoti.fi/2UlebF7
Pocket Casts: pca.st/jTf9

Пікірлер
  • In povabite g. Dejana Jariča, ki je med drugim tudi zdravnik.

    @frankhudi9779@frankhudi97792 жыл бұрын
  • Mojstri igric prek spleta iz južne koreje so zmagovalci svetovnega merila.Vaja dela mojstra.

    @matjazl2459@matjazl24593 жыл бұрын
  • Zanimiva tema, imam težavo ravno z video igrcami in travo. Na srečo sem travo skoraj popolnoma odrezal od življenja, ampak mi je žal da sem tako mlad začel kaditi.

    @klemenator@klemenator4 жыл бұрын
    • Upam, da ti uspe ❤️

      @klemenselakovic@klemenselakovic4 жыл бұрын
  • Odvisnost ali zasvojenost. To razumem, da sta 2 razlicna pomena. Jaz nimam vec niti fb, sem ugotovila, da tovrstnega dopamina ne potrebujem. 😉

    @ep7076@ep70763 жыл бұрын
  • Ko človek v svojem poklicu ugotovi, da je v njegovem delokrogu 1000 reči neprimernih, on pa lahko komaj zasilno rešuje le eno od teh reči, hkrati pa v si v tem poklicu služi kruh in dela kariero, tedaj mu preostaneta le dve možnosti: ali zamenjava poklica ali pa skrajni konformizem, ki se mu po domače reče sprenevedanje. Kar je recept za vsakovrstna nevrotična stanja in uporabo starega pregovora o kovačevi kobili.

    @polaris7314@polaris73142 жыл бұрын
  • moja mama nama je z bratom na hitro zaplenila kabel od komodorja 64 pa je bil mir,če sva postala preglasna,če se nisva mogla zmenit,kateri igra.

    @matjazl2459@matjazl24593 жыл бұрын
  • Mi lahka kdo pove, kak se že reče tistem vprašalniku za ugotavljanje samomorilnosti pri ljudeh? Hvala

    @ninajurjec7794@ninajurjec779428 күн бұрын
  • Prosim povabite v odajo Barbko Špruk, da vam pove kako delujejo zdravila za psihično zdravljenje in koliko so raziskana. Kmečka logika mi govori. Če bolezni ne poznaš ne moreš razviti učinkovitega zdravila. Koliko procentov delovanja možganov znanost pozna?

    @frankhudi9779@frankhudi97792 жыл бұрын
  • Končno :D

    @Tine4@Tine44 жыл бұрын
  • Klemen, ne poslušaš ga. Prvo se mora načvokat tablet, da je sploh sposoben dojet da mora se gibat, pol da sploh dojame da obstaja še neki druga k njegova fiksna ideja žalosti, bede, nesmisla, brezupa, izgubljenosti, občutka odtujenosti itd.. Nekateri mogoče bi lahko brez, praksa pa pokaže da je to najboljši rezultat, zakaj misliš da to delajo potem, sej niso spet tako tepci, to je problem folk ne pozna mehanizme delovanja zdravil, ne poznajo biokemijske procese in tarčne centre ki jih zdravila ciljajo in celo fiziologijo vpliva na živčni sistem, to je testiran, zato je odobren in ima dobre rezultate, dvomit v to brez nekega znanja o tem je enostavno narobe.

    @majhnicudovitisvet@majhnicudovitisvet4 жыл бұрын
    • To, da človek dvomi v nekaj, čeprav nima (dovolj...) znanja, je ne le njegova pravica, pač pa tudi dolžnost. Dvom je predpogoj za inteligentno odgovornost. Pomeni postavljanje tistih vprašanj, ki se jih določena avtoriteta na nekem področju naklepno izogiba, malo iz lenobe, malo iz komformistične preračunljivosti.

      @polaris7314@polaris73142 жыл бұрын
    • @@polaris7314 "določena avtoriteta na nekem področju naklepno izogiba" - Če meniš da se stroka namerno izogiba znanstvene metode potem enostavno ne razumeš poteka samega raziskovanja ki omogoča nastanek zdravil. Noben ni govoril o samem dvomu, temveč je jasno da če nekdo dvomi v stroko, to počne izključno zgolj iz nevednosti, saj dokazi za določeno stvar( npr zdravilo- še posebi če je v uporabi) ne more več bit zgolj predmet dvoma.

      @ateljeayin@ateljeayin2 жыл бұрын
    • @@ateljeayin ah kaj ne poveš 🤣

      @polaris7314@polaris73142 жыл бұрын
  • Zreli možgani so 30 let.

    @majhnicudovitisvet@majhnicudovitisvet4 жыл бұрын
  • Malo kritike glede intervjujista, bi rekla definitivno se mi zdi okej tvoja "ideja" nasploh. Samo o dolocenih temah bi bilo dobro da bi si kaj vec prebral pred pogovorom, ne da moras celoten pogovor konstantno prekinjat in razbivat na neke osnove in se ne držati rdeče niti... Morda skusaj malo bolj poslusat in malo manj prekinjat, in lepo bi bilo da bi govoril pravilno slovenscino oz. uraden jezik, ne "spoilat" ves cas s to poslovenjeno anglescino, res karastrofa, malo spostovanja do jezika imej vsaj med intervjuji.. lepo prosim če malo zbiješ ego. Morda ti bo pomagalo če pogledaš intervjuje ki jih vodi Jay Shetty, malo v tvojem stilu.. morda ti bo dalo kaksno idejo glede ambienta, prostora v katerih vodis intervjuje... ljudje ne poslusajo intervju zaradi tebe ampak predvsem zaradi gosta. Lp.

    @kalopsiaasteria9666@kalopsiaasteria96664 жыл бұрын
    • Hvala za mnenje in spremljanje. Se potrudim :)

      @klemenselakovic@klemenselakovic4 жыл бұрын
    • Tudi mene moti ta poslovenjena angleščina, drugače so pa teme in pogovori zelo zelo dobri in dobrodošli v naši zategnjeni in neizobraženi družbii, s takimi vsebinami gre pa to zagotovo na bolje.

      @janipashkvan797@janipashkvan7974 жыл бұрын
    • Mene pa nemot da govori podomač, use je lep sprosceno itd tko kt je treba.....

      @lukazust9559@lukazust95593 жыл бұрын
  • Zanima me če so kdaj izvajali bolj radikalne pristope, npr s pretepanjem in potem pogovorom? Naprimer, seveda prvo pomagaš da prebrodi krize tako da ni življenjsko ogrožen, potem pa je pač enostavno pretepen in vzporedno se pogovarjaš z njim? A je to to preveč radikalno? Npr, tudi podobna terapija s samomorilnimi- depresivnimi ljudmi. Mentalno bolne ljudi, npr psihoze itd, take pa seveda ne moreš pretepat, samo "zdrave" prisebne posameznike. Škoda k se nista dotaknila te teme kakšni so bili pristopi včasih

    @majhnicudovitisvet@majhnicudovitisvet4 жыл бұрын
  • Ponavadi otroci vejo vec kot starsi,in kako jih bos kontroliral,ce on ve vec kot ti in ti vse zaklene in prepreci ,da karkoli vidis kaj della.

    @teresalavka2844@teresalavka28442 ай бұрын
KZhead